Etika, poslovna etika, korupcija, moral
zuma123
zuma123

Etika, poslovna etika, korupcija, moral

PDF (276 KB)
43 str.
13broj poseta
Opis
Etika, poslovna etika, korupcija, moral
20 poeni
poeni preuzimanja potrebni da se preuzme
ovaj dokument
preuzmi dokument
pregled3 str. / 43
ovo je samo pregled
3 prikazano na 43 str.
preuzmi dokument
ovo je samo pregled
3 prikazano na 43 str.
preuzmi dokument
ovo je samo pregled
3 prikazano na 43 str.
preuzmi dokument
ovo je samo pregled
3 prikazano na 43 str.
preuzmi dokument
Microsoft Word - zlajpah54.doc

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MATEJ ŽLAJPAH

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

D I P L O M S K O D E L O

ETIKA IN KORUPCIJA V POSLOVNEM SVETU

Ljubljana, november 2001 MATEJ ŽLAJPAH

KAZALO

UVOD.........................................................................................................................................1

1. SPLOŠNO O POSLOVNI ETIKI IN KORUPCIJI .............................................................2 1.1. Opredelitev poslovne etike in korupcije...................................................................2

1.1.1. Pojem poslovne etike..........................................................................................2 1.1.2. Pojem korupcije..................................................................................................3

1.2. Etika v poslovnem svetu...........................................................................................4 1.2.1. Viri in pomen poslovne etike..............................................................................4 1.2.2. Nujnost etike v poslovnem svetu........................................................................5 1.2.3. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj poslovne etike..................................................6 1.2.4. Osnovna naela etinega vedenja.......................................................................7

1.3. Etine dileme v poslovnem svetu..............................................................................7 1.3.1. Osnovne etine dileme........................................................................................8 1.3.2. Zakaj prihaja do etinih dilem v poslovnem svetu?..........................................11

1.4. Etino odloanje......................................................................................................12 1.5. Doseganje veje etinosti v poslovnem svetu.........................................................13

1.5.1. Kako lahko izboljšamo etinost v podjetju?.....................................................14 1.5.2. Vzroki za neetino vedenje v poklicu...............................................................17

1.6. Korupcija v mednarodnem poslovanju...................................................................18 1.7. Etini odnos do podkupovanja................................................................................20

2. ETIKA IN KORUPCIJA V SLOVENIJI............................................................................21 2.1. Etinost slovenskega gospodarstva.........................................................................21 2.2. Proces lastninjenja in poslovna etika......................................................................23 2.3. Prouevanje razlik v etinih stališih managerjev in podjetnikov v Sloveniji.......24 2.4. Korupcija v Sloveniji..............................................................................................25 2.5. Korupcija v Sloveniji na podroju javnih naroil...................................................26

3. UGOTOVITVE RAZISKAV ............................................................................................27 3.1. Splošne ugotovitve o poslovni etiki........................................................................27 3.2. Ugotovitve o obstoju razlik v etinih stališih managerjev in podjetnikov............30 3.3. Etini izzivi v prihodnosti.......................................................................................32

3.3.1. Raznolikost kultur.............................................................................................32 3.3.2. Razlini ekonomski pogoji................................................................................33 3.3.3. Priakovanja............................................................................... ......................34

SKLEP......................................................................................................................................35

LITERATURA..........................................................................................................................37

1

UVOD

Vsa lovekova dejanja spremljajo etine dileme (ali smo ravnali prav ali narobe, dobro ali slabo, moralno ali nemoralno), ki segajo tako na zasebno kot tudi na poslovno podroje. Poslovna etika mono vpliva na poslovne odloitve in s tem na uspešnost posameznika ter celotnega podjetja. Odnos posameznikov do poslovne etike je vsekakor razlien, saj je odvisen od njihove osebnosti, vzgoje, izobraževanja, okolja, v katerem živi, in drugih družbenih dejavnikov. Doloene poslovne odloitve, eprav so sprejete na temelju dobikonosnosti poslovnih projektov, se lahko izkažejo za problematine ali celo nepravilne, še posebej, e so v nasprotju z etinimi naeli.

Lahko reemo, da so družbe, v katerih je poslovna etika bolj razvita, tudi ekonomsko bolj uinkovite, saj so za njih znailni veja gotovost pri sprejemanju poslovnih odloitev in nižji stroški poslovanja. Ena izmed težav pri poslovanju v nekaterih državah Srednje in Vzhodne Evrope je prav gotovo tudi poslabšanje poslovne etike.

Z globalizacijo je postalo poslovanje mednarodno, konkurenca pa ni ve omejena le na domai prostor. S širitvijo delovanja podjetij na tuje trge, se le-ta sreujejo s problemi, ki jih povzroajo razlini etini standardi v posameznih državah. Eden izmed takšnih problemov v svetu in tudi v Sloveniji je korupcija, ki je v nekaterih državah že tako zakoreninjena, da se smatra kot del njihove nacionalne kulture. Korupcija se je razširila na vsa podroja, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Kljub temu da je takšno delovanje nemoralno in gospodarstvu škodljivo, pa zasledimo tudi zagovornike korupcije, ki smatrajo, da ima le-ta pozitivne uinke na družbo kot celoto.

e torej izhajam iz predpostavke, da je etika v sodobnem poslovnem svetu nujno potrebna in navsezadnje tudi koristna za dolgorono uspešno poslovanje podjetja ter korupcija neetina in škodljiva za družbo kot celoto, potem je namen mojega diplomskega dela to natanneje opredeliti in utemeljiti.

Metodologija zbiranja podatkov: na zaetku pridobivanja podatkov sem ugotovil, da je literature na temo etika in korupcija veliko, a je žal bolj teoretina. Tako sem imel veliko težav pri pridobivanju konkretnih primerov, ki bi mi nakazali smer za odkrivanje prave korupcije v Sloveniji, ki je prisotna tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Obrnil sem se na razne institucije, ki se ukvarjajo s to problematiko (Državno tožilstvo RS, Vrhovno sodiše RS, Urad RS za prepreevanje oškodovanja družbenega premoženja – ministrstvo za finance, Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje – ministrstvo za notranje zadeve in Oddelek za gospodarsko kriminaliteto – ministrstvo za notranje zadeve). Vsi moji sogovorniki so se strinjali, da je tema še zelo obutljiva, saj ni pravih dokaznih gradiv, ki bi s prstom pokazali na krivca. Prišel sem do zakljuka, da bodo oprijemljivi podatki na voljo, ko bo zakljuen proces lastninjenja.

Diplomsko delo sem razdelil na tri dele. Zaetno poglavje govori nasplošno o poslovni etiki in korupciji. Najprej sem opredelil pojma poslovna etika in korupcija. Nadaljeval sem z etiko in etinimi dilemami v poslovnem svetu, etinim odloanjem ter naini za doseganje veje etinosti v poslovnem svetu. Poglavje sem zakljuil s problemom korupcije v mednarodnem poslovanju in etinim odnosom do podkupovanja.

2

V drugem poglavju sem namenil posebno pozornost etiki in korupciji v Sloveniji, kjer sem se dotaknil etinosti slovenskega gospodarstva, procesa lastninjenja in z njim povezane poslovne etike. Nadaljeval sem s prouevanjem razlik v etinih stališih managerjev in podjetnikov v Sloveniji. Na koncu drugega poglavja pišem o korupciji v Sloveniji, kjer sem dal poseben poudarek korupciji na podroju javnih naroil.

O ugotovitvah raziskav sem napisal nekaj ve v tretjem, zakljunem poglavju diplomskega dela. Osvetlil sem splošne ugotovitve raziskav o poslovni etiki in ugotovitve o obstoju razlik v etinih stališih managerjev in podjetnikov. Na koncu tretjega poglavja sem opredelil etine izzive v prihodnosti skozi naslednje karakteristike: raznolikost kultur, razlini ekonomski pogoji in priakovanja posameznih interesnih skupin podjetja.

1. SPLOŠNO O POSLOVNI ETIKI IN KORUPCIJI

Etino poslovanje podjetja je eno izmed temeljnih nael za njegovo kratkorono in seveda dolgorono uspešno delovanje. Poslovna etika je pomembna v notranjem in tudi v zunanjem okolju podjetja. Ker pa je v poslovanje vpleteno veliko število oseb, ki zagovarjajo svoja, pogosto nasprotna si stališa, se v podjetjih sreujejo z razlinimi etinimi dilemami. Naloga vodilnih delavcev je usklajevanje razlinih interesov posameznih skupin v harmonino celoto. Izredno pomembno je, da dajejo managerji s svojim etinim ravnanjem zgled ostalim zaposlenim v podjetju. Podjetja, ki vstopajo na tuje trge, se sreujejo s problemi, ki jih povzroajo razlini etini standardi v posameznih državah. Eden izmed zelo pereih problemov globalnega poslovanja je korupcija. Razvejana je na vseh podrojih in povzroa veliko škodo tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu.

1.1. OPREDELITEV POSLOVNE ETIKE IN KORUPCIJE

Etina vprašanja so danes še kako aktualna tako v vsakdanjem življenju kot tudi v poslovnem svetu. V razlinih literaturah lahko zasledimo razline, vendar med seboj sorodne si definicije poslovne etike in korupcje.

1.1.1. Pojem poslovne etike

Poslovna etika je skupek moralnih nael, na podlagi katerih se sprejemajo poslovne odloitve. Znano moralno naelo je: Ne stori nikomur ni takega, kar si sam želiš, da drugi ne bi storili tebi! (Vila, 1995, str. 133).

Tavar (1994, str. 136) navaja, da poslovna etika preuuje moralo, moralna naela in moralno odloanje ter norme in postopke za etino odloanje v poslovanju podjetja. Tako je poslovna morala zbir normativnih pravil za odloanje (kodeksi, standardi), ki podajajo, kako naj poslovnež ukrepa, kadar gre za koristi, pravice in dolžnosti do samega sebe, drugih ter organizacije.

3

Za vedenje podjetja so odgovorni posamezniki, ki ga sestavljajo, eprav tudi organizacijska kultura in shema lahko obratno mono vplivata na vedenje posameznikov. Managerji morajo svojo etiko uskladiti z etiko sodelavcev, lastnikov in drugih vpletenih v poslovanje podjetja. To je vekrat težavno, saj je pogosto osebna etika vodilnih v nasprotju s poslovno etiko podjetja. Dokler je razkorak majhen, lahko to deluje spodbudno, e pa je le-ta prevelik, vodi v izkrivljeno vedenje managerjev ali celo povzroi njihov odstop z delovnega mesta.

Poslovna etika uporablja osnovna etina pravila v poslovnem svetu. Gre za vprašanja, kako ravnati v naslednjih primerih (Schlegelmilch, 1998, str. 7):

• Katere minimalne delovne ali okoljevarstvene standarde uporabljati? • Kako naj se multinacionalna podjetja spoprijemajo s korupcijo tako podjetij kot politikov

in kdaj naj se odloijo umakniti se iz doloene države? • Kako naj se managerji, ki poslujejo v tujini, spoprijemajo z razlinimi kulturnimi vplivi in

tradicijo v posameznih državah?

Termina poslovna etika (podjetja) in etika managementa se v literaturi pogosto uporabljata nedosledno. Poslovna etika je rezultat etike managementa in etik neposlovodnih sodelavcev. Managerji imajo do ostalih sodelavcev veliko osebne moi, moi znanja in moi, ki jim jo daje položaj in razpolaganje z resursi organizacije. Zato mono vplivajo na sodelavce in oblikujejo poslovno etiko podjetja. V osrju poslovne etike pa je etika managementa (Polajžer, 1999, str. 8). Tako poslovna etika kot etika managementa segata v zunanje in notranje okolje podjetja.

1.1.2. Pojem korupcije

Obstaja veliko število med seboj nasprotujoih si opredelitev korupcije. Najbolj aktivno vlogo v boju zoper korupcijo ima Svet Evrope, ki korupcijo definira kot ''katerokoli dejavnost oseb, ki jim je zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju, s katero kršijo svoje dolžnosti, ki izhajajo iz statuta javnih uslužbencev, uslužbencev v zasebnem sektorju, neodvisnih agencijah in drugih razmerij te vrste, ter je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase in za druge'' (Dnevi javnih naroil, 2001, str. 88).

So pa tudi definicije, ki so kratke, vendarle ni manj opisne. ''Korupcija je perverzija privilegijev'' ali ''korupcija je zloraba javnih pooblastil v zasebno korist''...

Slovenska zakonodaja še ne pozna pojma korupcije. Pravni strokovnjaki s podroja kazenskega pregona pod pojem korupcije uvršajo 7 kaznivih dejanj iz slovenskega kazenskega zakonika (Dnevi javnih naroil, 2001, str. 89). To so naslednja kazniva dejanja:

1. Kršitve proste odloitve volilcev po 162. lenu 2. Sprejemanje podkupnine pri volitvah po 168. lenu 3. Neupravieno sprejemanje daril po 247. lenu 4. Neupravieno dajanje daril po 248. lenu 5. Jemanje podkupnine po 267. lenu 6. Dajanje podkupnine po 268. lenu 7. Nezakonito posredovanje po 269. lenu.

4

V Sloveniji je najbolj kaznovano sprejemanje podkupnine s strani uradnih oseb za to, da bi naredile nekaj, esar sicer ne smejo narediti, oziroma opustile dejanje, ki ga morajo opraviti, in sicer z zaporno kaznijo do petih let, kar je ob splošnih maksimumih za izrekanje kazni v Sloveniji zelo nizka kazen.

1.2. ETIKA V POSLOVNEM SVETU

Etika v poslovnem svetu je pomembna in nujno potrebna za dolgorono uspešno delovanje podjetja. Podjetje bi moralo pri svojem poslovanju delovati ne samo v svojem interesu, marve v interesu širšega okolja, tako notranjega kot zunanjega. Osnovo za presojanje etinosti poslovnih odloitev, ki jih sprejemajo managerji, predstavljajo etini – moralni standardi, ki skupaj s temeljnimi naeli poslovne etike nekako uokvirjajo in doloajo pravila, po katerih naj bi se ravnali v razlinih poslovnih situacijah.

1.2.1. Viri in pomen poslove etike

Oblikovanje moralnih vrednot posameznikov in skupin omogoajo osnovni viri poslovne etike. Ti razlino vplivajo na posameznika v asu in prostoru. Skupno jim je, da poudarjajo vzajemnost in medsebojno pomo. Glavni namen moralnih vrednot, ki vodijo posameznika v poslu, je biti prijazen do drugih in uinkovit za družbo, torej povezovanje posameznikov v družbi v sodelujoo celoto.

Kaj je dobro in kaj slabo oziroma kaj je in kaj ni moralno, je doloeno s petimi viri poslovne etike (Steiner, Steiner, 1994, str. 186-196):

1. genetska dedišina 2. religija 3. filozofija 4. kultura 5. pravni sistem.

Etino obnašanje je nujno potrebno za dolgorono uspešno poslovanje podjetja. To je pomembno tako iz makro vidika - zunanje okolje podjetja kot mikro vidika – notranje okolje podjetja (Fritzsche, 1997, str. 18-38).

Poslovna etika v zunanjem okolju podjetja (makro vidik) zadeva razmerja podjetja z ekonomskim sistemom, s poslovnimi partnerji in konkurenti ter družbeno odgovornost managementa – odnose z drugimi posamezniki, s skupinami in z organizacijami v okolju. Neetino delovanje podjetja uniuje tržno ravnovesje, kar vodi v neuinkovito alokacijo resursov. Veliko število držav se zanaša na tržni sistem, saj verjamejo, da je le-ta sam najboljši in najbolj uinkovit za razporeditev dobrin in storitev. Podjetje ima moan vpliv na okolje s svojimi proizvodi in storitvami ter z njihovo kvaliteto in varnostjo, delovnimi mesti, delom, ki ga nudi dobaviteljem in kooperantom, davki, z negativnimi vplivi na okolje ter s rpanjem naravnih virov. Zato je za podjetje pomembno, da ravna v skladu s priakovanji zunanjega okolja, saj ga drugae le-to izloi. Z makro vidika je torej etino obnašanje podjetja predpogoj, da tržni sistem uinkovito deluje.

5

Tabela 1: Uinki neetinega obnašanja iz makro vidika

Obnašanje Uinki na odloevalca Možen rezultat obnašanja

Podkupovanje Nezasluženi osebni dobiki Spremenjena poslovna odloitev

Povišani stroški Manjša kvaliteta izdelka / storitve

Prisilna dejanja Bojazen pred nasiljem Spremenjena poslovna odloitev

Povišani stroški Manjša kvaliteta izdelka / storitve

Varljive informacije Spremenjena poslovna odloitev Manjše zadovoljstvo Kraja Izguba virov Povišani stroški

Izloitev izdelka / storitve Diskriminacija Nakup manjvrednih storitev Narašajoi stroški

Vir: Fritzsche D. J., 1997, str. 21.

Poslovna etika v notranjem okolju podjetja (mikro vidik) pa zadeva razmerja znotraj podjetja, med sodelavci (pogoji dela, osebni razvoj, napredovanje, nagrajevanje...). Vsi zaposleni so lani podjetja, v katerem morajo opravljati svoje delo in si prizadevati po svojih najboljših moeh, saj so od njega mono odvisni. Svoje interese morajo uskladiti z interesi podjetja, vendar pa mora tudi podjetje spodbujati etino vedenje svojih zaposlenih. Z mikro vidika je etika mono povezana z zaupanjem. Za razvoj zaupanja v podjetju mora biti vedenje etino. Etino vedenje je torej nujno potrebno za razvoj in ohranjanje zaupanja. Kot navaja Schneider (Korent, 1998, str. 5), je pogoj za uspešnost podjetja etino vzdušje, ki je bistvena sestavina pozitivne kulture organizacije in etinost samega managementa. Podjetje, ki spoštuje svoje zaposlene in jim zaupa, lahko priakuje vejo produktivnost in moralo, saj se zaposleni utijo pripadni organizaciji in varovani s strani širše javnosti. To pa je v današnjem konkurennem boju velika prednost za podjetje.

Po Tavarju (1996, str. 7) povzemam, da sta etika in morala v družbi in še posebej v poslovnem svetu nujni, koristni in možni. Poslovna etika je nujna. e veina udeležencev na nepopolnem tržišu osvoji primerno raven etinega obnašanja in e se podredi moralnim pravilom, je to v korist veine. Poslovna etika je koristna, ker razvija vodila, ki nudijo najve koristi za ljudi v družbenem sistemu, e se jih drži veina. Poslovna etika je možna, saj etino vedenje prinaša nekatera tveganja – podjetju, ki se drži visoke poslovne etike, lahko konkurent z nizkim poslovnim delovanjem povzroi škodo.

1.2.2. Nujnost etike v poslovnem svetu

Zaetki poslovne etike segajo že v as, ko so imele ustne sklenitve poslov obvezujo znaaj. Osebno jamstvo za veljavnost poslov je bila obiajna poslovna praksa, ki je izhajala iz dejstva, da sta poštenost in osebna ast med najvišjimi vrednotami. V zaetku dvajsetega stoletja je primarna vloga dobika izrinjala etiko iz poslovne prakse. To stališe pa se v zadnjih desetletjih spreminja. Doseganje kratkoronih uspehov in etinost poslovanja sta si vekrat v nasprotju. Ker pa današnja podjetja stremijo za dolgoronimi uspehi in dobikom, je etika pri tem odloujoega pomena (Štimac, 1992, str. 5).

Potreba po etiki se kaže na treh ravneh:

6

1. na ravni celotnega gospodarstva 2. na ravni podjetja 3. na ravni posameznika.

Na gospodarstvo deluje družbena okolica, v kateri le-to deluje. Povezave med gospodarstvom in družbo so oitne in prav zato so se pojavile zahteve po družbeni odgovornosti – etinosti gospodarstva. Tako naj bi gospodarstvo prevzelo del odgovornosti in pomagalo reševati številne pomembne probleme, kot so onesnaževanje okolja, enakopravnost pri zaposlovanju žensk in manjšin, finanne podpore za programe prekvalifikacij ali raznim socialnim programom z razlinimi donacijami v opremi in denarju za šolanje... (Kova, 1996, str. 15). Torej je dolgorono družbeno odgovorno delovanje gospodarstva pozitivno, ker ustvarja ugodno okolje za njegovo delovanje in hkrati daje podlago za ustvarjanje vejega dobika.

Poslovna etika je nujo potrebna na ravni podjetja, saj mora podjetje nositi posledice svojega ravnanja in delovanja – ima torej pravne in moralne pravice ter dolžnosti. Ker pa je sestavljeno iz posameznikov, ki ga oblikujejo in vodijo, je nujno potrebno, da ima podjetje jasno izoblikovano vizijo in etine vrednote, s katerimi so seznanjeni zaposleni in jih seveda tudi upoštevajo. Connock in Johns (1995, str. 8-10) navajata, da je za poslovanje današnjih podjetij lahko prav upoštevanje etinih pravil velika konkurenna prednost pred podjetji, ki le-teh ne upoštevajo. Upoštevanje tega naela je eden od poglavitnih virov za uspeh in ugled, ki ga danes uživa trgovski gigant Marks & Spencer.

Sestavni del življenja sodobnega loveka so razline formalne združbe, od vrtcev, šol, fakultet do podjetij in raznih organizacij, katere s svojimi vrednotami, z obnašanjem in delovanjem tudi vplivajo ter oblikujejo in soustvarjajo poslovno etiko. Zato je pomembno, da je njegova osebna etika skladna ali pa vsaj ne v nasprotju z etiko tistih združb, v katerih deluje. eprav nekateri avtorji menijo, da bi morali osebne vrednote strogo loiti od poslovnega življenja, pa je to zelo težko, saj zaposleni nehote prenesejo vsaj delek sebe in svojih preprianj v delovanje podjetja.

1.2.3. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj poslovne etike

Na razvoj poslovne etike v razlinih državah oziroma regijah mono vpliva okolje, v katerem podjetja poslujejo. Podjetja morajo delovati v okviru zakonodaje, ki velja na doloenem obmoju, sicer kršijo predpisana pravila tega ekonomskega prostora. Vendar pa namen zakonodaje ni usmerjanje vedenja ljudi v smislu etinosti, temve usmerjanje v smislu nekaznivega oziroma kaznivega obnašanja. Tako ni nujno, da je vse poetje v okviru predpisanih zakonov tudi etino, ali povedano drugae, da je neetino vse nezakonito delovanje.

V knjigi Marketing Ethics: An International Perspective (Schlegelmilch, 1998, str. 44-60) je navedeno, da med državami Evrope, Japonske in Amerike ne obstajajo le razlike v zakonodaji, marve tudi razlike, ki izvirajo iz razlinih ekonomskih sistemov, zgodovine in lege posamezne države, vere in tradicije ter navsezadnje odprtosti družbe za javne razprave o poslovni etiki.

7

1.2.4. Osnovna naela etinega vedenja

Temeljna pravila – naela poslovne etike doloajo meje, v okviru katerih naj bi podjetja poslovala, sprejemala poslovne odloitve in reševala poslovne probleme. Osem praktinih nael poslovne etike povzemam po knjigi Družbeno odgovorno poslovodenje in poslovna etika (Jakli, 1997, str. 104-105):

1. Skrb: podjetje mora biti skrbno pri predvidevanju in reševanju problemov, kajti e manager ne predvidi možnih posledic, gre za poklicno malomarnost.

2. Zaupnost: managerji so odgovorni, da zaupne informacije uporabljajo zgolj v poslovne namene in jih morajo zavarovati pred nepoklicnimi osebami.

3. Zvestoba do posebnih odgovornosti: naelo zvestobe do dolžnosti, ki jih imajo osebe zadolžene za opravljanje doloene naloge in izvirajo iz zakonov, pogodb ali poslovnih odnosov.

4. Izogibanje konfliktov in reševanje le-teh v interesih: managerji ne smejo zaiti v položaj, da bi delovali ali sprejemali poslovne odloitve zaradi svojih osebnih interesov, ki bi utegnili škodovati podjetju.

5. Podrejanje zakonom: od managerjev se zahteva razumevanje in spoštovanje predpisanih zakonov.

6. Delovanje v dobri veri pri pogajanjih: posamezniki morajo v poslovnem svetu delovati v skladu z obiaji in s poštenostjo.

7. Spoštovanje lovekovega dostojanstva: managerji morajo spoštovati fizino in emocionalno nedotakljivost ter blaginjo vseh vpletenih oseb v poslovnem svetu. Posebno pozornost morajo nameniti njihovi varnosti.

8. Spoštovanje svobode in ustavnih ter splošnih lovekovih pravic: managerji morajo spoštovati in ohranjati svobošine in ustavne pravice drugih oseb tudi tedaj, ko to ni izrecno zahtevano z zakoni in ni pravnih sankcij.

1.3. ETINE DILEME V POSLOVNEM SVETU

V podjetjih se pogosto sreujejo z etinimi dilemami in problemi, saj so v poslovanje vpletene številne osebe, ki zagovarjajo svoja stališa, katera pa so si pogosto v medsebojnem nasprotju. Managerji morajo uskladiti razline interese posameznih skupin v podjetju in zunaj njega na takšen nain, da kar najbolje ugodijo vsem vpletenim stranem. V poslovnem svetu lahko prihaja do etinih dilem zaradi osebnih sebinih interesov, konkurennih pritiskov, nasprotja poslovnih ciljev in osebnih vrednot ter nasprotja med razlinimi kulturami. Tipe etinih dilem pa razvrstimo v tri skupine: vsakodnevne etine dileme med ljudmi, etine dileme podjetja in etine dileme po funkcijskih podrojih.

8

1.3.1. Osnovne etine dileme

V podjetju poznamo razline etine dileme, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Etine dileme lahko nastanejo med zaposlenimi v podjetju (med nadrejenimi in podrejenimi...) in/ali soudeleženci v poslu (kupci, dobavitelji, delniarji...); nastanek etinih dilem na ravni celotnega podjetja je možen zaradi nesoglasja med politiko podjetja in okoljem; ker pa so poslovne dejavnosti specializirane, se etine dileme pojavijo tudi na posameznih funkcijskih podrojih podjetja.

Etine dileme v odnosih med ljudmi

Delovanja in odloitve managerjev vplivajo na mnoge posameznike in skupine v podjetju in izven njega. Laczniak in Murphy delita te skupine v dve osnovni kategoriji (Schlegelmilch, 1998, str. 22):

1. primarne skupine: vkljuujejo vse notranje skupine posameznikov, ki imajo službeno - formalne odnose s podjetjem: zaposleni, stranke - kupci, dobavitelji, delniarji in razni investitorji.

2. sekundarne skupine: pa vkljuujejo vse zunanje skupine posameznikov, ki so sicer zainteresirane za delovanje in poslovne uspehe podjetja ampak nimajo neposredne povezave s tem podjetjem: mediji, posebne interesne skupine in vladne organizacije.

Managerji morajo poznati razline interese posameznih skupin in sprejemati odloitve, ki naj bi zadovoljile kar najširši krog posameznikov. Ker pa so priakovanja teh skupin vekrat v medsebojnem nasprotju, se vodilni pri svojih poslovnih odloitvah dnevno sreujejo z etinimi dilemami. Podjetje bi, na primer želelo preseliti svoj proizvodni obrat v državo z nižjimi stroški delovne sile, kar bi vodilo k znižanju proizvodnih stroškov, zvišanju dobika in posledino k vejemu zadovoljstvu delniarjev podjetja. Ker pa bi številni domai delavci izgubili službo, bi med njimi povzroili veliko nezadovoljstvo in negativno publiciteto. e pa bi podjetje preselilo svoj obrat v državo, ki ne slovi po spoštovanju lovekovih pravic, bi se uprle še posebne interesne skupine (npr. skupina za varstvo lovekovih pravic), kar bi še nadalje ogrozilo ugled in mogoe celo obstoj podjetja (Fritzsche, 1997, str. 1).

Tabela 2: Priakovanja posameznih interesnih skupin

Interesne skupine Primarna priakovanja Sekundarna priakovanja

Delniarji Finanni donosi Dodana vrednost Zaposleni Plaa Zadovoljstvo pri delu, šolanje Stranke – kupci Dobava dobrin in storitev Kvaliteta Kreditorji Kreditna sposobnost jemalca Varnost Dobavitelji Plailo dobrin in storitev Dolgoroni poslovni odnosi Lokalna skupnost Varnost Prispevek lokalni skupnosti Vlada Pripravljenost sodelovanja Izboljšana konkurennost

Vir: Connock S., Johns T., 1995, str. 45.

9

Etine dileme podjetja

Predvsem višje ravni managementa se pri svojem delu dnevno sreujejo z etinimi dilemami, ki se nanašajo na celotno podjetje. Gre predvsem za vprašanja odnosa podjetja do zaposlovanja žensk in invalidov, spoštovanja zasebnosti in pravic zaposlenih, varnosti pri delu, vzpostavljanju dobrih komunikacij in odnosov v podjetju, skrbi za onesnaževanje okolja itd. Stališe podjetja do vseh teh problemov se zrcali v etini klimi podjetja.

Podjetja bi morala imeti spoštljiv odnos do svojih zaposlenih in pri tem paziti, da ne kršijo njihovih pravic. Patricia Werhane je prepriana, da je mogoe odnose med podjetjem in zaposlenimi urediti tako, da se upoštevajo pravice obeh: ne kršijo se pravice tako zaposlenih kot podjetja, ki še vedno dosega svoj primarni cilj – imboljše poslovne rezultate (Boylan, 1995, str. 137). Izredno velik pomen pripisuje spoštovanju moralnih pravic na delovnem mestu, kar po njenem predstavlja osnovo za uspešne odnose med zaposlenimi in dolgorono poslovanje podjetja.

Primer etine dileme podjetja je, ali testirati nove potencialne delavce in zaposlene, e so uživalci raznih drog. Dilema testiranja (drug testing) je postala ena najbolj žgoih razprav v zadnjih letih, saj se dotika zasebnih pravic zaposlenih. Avtor knjige Ethical issues in business, Michael Boylan (1995, str. 140), meni, da imajo zaposleni pravico do zasebnosti, ki pa jo takšno testiranje pogosto krši. Zastavlja se vprašanje, ali podjetje lahko prisili delavca, da naredi urinski test (pogosto odvzem urina spremlja tudi pria, da ne bi prišlo do zlorab z zamenjavo vzorcev) in tudi, katere delavce testirati: vse ali le tiste, ki opravljajo takšno delo, katerega negativne posledice bi bile lahko usodne za ljudi (piloti, vozniki avtobusov, strojevodje...)? Managerji so prepriani, da zasvojeni delavci pomenijo ogromen strošek za podjetje zaradi manjše produktivnosti, absentizma in stroškov zdravljenja, eprav še ni trdnih dokazov, da bi zasvojenci slabše opravljali svoje delo. Za zakljuek naj omenim, da testiranje urina krši in posega v etine pravice zaposlenih do zasebnosti, eprav je v izjemnih primerih tudi upravieno (skrb za javno varnost). Vendar pa podjetja prepogosto izkorišajo mejo dovoljenega in uporabljajo test z urinom tudi v primerih, ko to ni potrebno ali pa bi lahko uporabili drugane naine za ugotavljanje prisotnosti drog med zaposlenimi.

V zadnjem asu se v podjetjih pojavljajo meni etino sporna vprašanja, ki jih vodilni managerji zastavljajo kandidatkam za nova delovna mesta. Vprašanja se nanašajo na zakonski stan, ali ima že otroke oziroma kdaj in koliko otrok želi imeti in podobno. Mnoga podjetja dajejo ženskam ob zaposlitvi v podpis pogodbe, v katerih se morajo le-te zavezati, da nekaj let še ne bodo imele otrok. Smatram, da takšna dejanja ne le diskriminirajo ženske na trgu delovne sile, marve so tudi etino neupraviena.

Veliko managerjev danes skrbi, da bi njihova podjetja postala okolju prijazna podjetja. Kot primer lahko navedem rnomeljsko podjetje Danffoss, ki se pred vsakim posegom v okolje vedno posvetuje z obinskim svetom in krajani. Zgledno podjetje je tudi novomeška Krka, ki vsakodnevno vlaga v izboljšanje njenih istilnih naprav. Kranjska Sava že nekaj asa dela na projektu pokritih skladiš njihovih izdelkov, da ne bi ve prihajalo do naravi škodljivih vplivov.

Vodilni delavci imajo zelo pomembno vlogo pri vnašanju morale v poslovno politiko podjetja. Zato je potrebno, da so pri svojem delovanju etini in tako zgled ostalim udeležencem poslovanja. Stephen Connock in Ted Johns (1995, str.78) navajata štiri

10

problematina podroja, s katerimi se managerji sreujejo dnevno pri svojem delu in katera lahko pripeljejo do raznih etinih dilem:

1. Dajanje in sprejemanje daril: veina podjetij dovoljuje dajanje in sprejemanje simbolinih daril - predpisano imajo zgornjo vrednost darila.

2. Nasprotje osebnih interesov z interesi skupine ali podjetja: pomembno je, da pri poslu ne prevladajo osebni interesi nad interesi podjetja.

3. Zaupnost informacij: vsi poslovni partnerji priakujejo zaupnost informacij o njih samih in o poslu.

4. Odnosi z dobavitelji: nesprejemljivo je sprejemanje daril ali denarja od obstojeih ali potencialnih novih dobaviteljev v zameno za zagotovljeni posel.

Etine dileme po funkcijskih podrojih podjetja

Etina vprašanja se pojavljajo tudi po posameznih dejavnostih podjetja in vsako funkcijsko podroje se mora spoprijeti s isto doloenimi vrstami etinih dilem. Po Jakliu (1997, str. 85) in Kovaevi (1996, str. 25-27) povzemam nekaj primerov etinih problemov.

1. Raunovodstvo: je izredno pomembno podroje tako za notranje kot zunanje interesne skupine, saj raunovodski izkazi omogoajo vpogled v poslovanje podjetja in predstavljajo osnovo za sprejemanje poslovnih odloitev. Pogoji za etino raunovodstvo so torej poštenost, popolnost in natannost. Zaradi velike pomembnosti raunovodskih izkazov so se po vsem svetu razvila raunovodska naela, ki predstavljajo osnovo za pošteno in etino obnašanje podjetij. Pri nas je raunovodski kodeks – Kodeks poklicne etike raunovodij in raunovodskih standardov eden najstarejših kodeksov v poslovanju. Primer kršenja raunovodskih nael je prirejanje raunovodskih izkazov. V Sloveniji je v asu spreminjanja lastništva podjetij ne redek primer, da se izkaz uspeha prireja pred in po prevzemu podjetja.

2. Finance: so podroje, kjer neupoštevanje etike lahko pripelje do velikih zlorab zaradi osebnega okorišanja z zaupnimi podatki o poslovanju podjetij, trgovanja z notranjimi informacijami na finannem trgu, nepoštenega odnosa med kreditojemalcem in kreditodajalcem in podobno. Rek Informacije so zlato nekateri slovenski managerji izkorišajo za osebne interese – primer borznega poslovanja: informacije o dogajanju na borzi pridejo hitreje do velikih delniarjev, ki so v manjših slovenskih podjetjih tudi eni od lastnikov, kot do majhnih, mimo katerih se tudi opravijo vse ugodnosti.

3. Trženje: razna marketinška združenja so tudi na tem podroju razvila kodekse etinega obnašanja, v Sloveniji imamo izdelan Kodeks oglaševanja. Razne etine dileme se lahko pojavijo v zvezi s strankami, pri cenah, promociji in reklamiranju, oglaševanju, tržnih raziskavah, nainu prodaje, informacijah o proizvodu ali storitvi. Po pogovoru z zaposleno v agenciji Studio 3S sem ugotovil, da je veliko število poslov pridobljenih s pomojo osebnih zvez. Za te neetine usluge se plaujejo razna kosila, darila, potovanja...

11

4. Ostala podroja: proizvodnja (neupoštevanje varnostnih ukrepov lahko pripelje do poškodb ali smrti nedolžnih delavcev), nabavni oddelek (možnost podkupovanja ali diskriminacije cen), informacijski sistemi (možnost zlorabe in okorišanja s podatki)...

Vsi ti primeri kažejo na neetino obnašanje vodilnih managerjev in s tem povezana korupcijska dejanja. Zgoraj navedene primere ne posplošujem na vsa slovenska podjetja in vodilne managerje, saj Slovenija po vseh mednarodnih in domaih raziskavah ne spada med skorumpirane države.

1.3.2. Zakaj prihaja do etinih dilem v poslovnem svetu?

V poslovnem svetu pogosto prihaja do etinih dilem in problemov. David Murray (1997, str. 112) opredeljuje etino dilemo kot situacijo, v kateri izbiramo med dvema enakovrednima in pogosto enako neprijetnima alternativama. Primer etine dileme lahko ponazorimo s primerom, ko nadrejeni že obljubi povišico zaposlenemu, potem pa dobi obvestilo, da je potrebno zmanjšati vse stroške v podjetju. Etina dilema se torej pojavi, ko dve enakovredni situaciji nasprotujeta druga drugi. So zelo bolee, saj izid pogosto ni zadovoljiv za nobeno od vpletenih strank.

Zelo pomembno je, da managerji prepoznajo etine dileme, ko se le-te pojavijo, jih poizkušajo razrešiti in v prvi vrsti tudi prepreiti. Da pa bi jih lahko prepreili, moramo poznati razloge za njihov nastanek. Avtorji knjige Business and Society, Frederick, Post in Davis (1992, str. 64) navajajo štiri temeljne razloge za nastanek etinih dilem:

1. Osebni sebini interesi: etine probleme povzroijo osebni sebini interesi (korist, pohlepnost), ki so v nasprotju z interesi drugih. Egoistina miselnost takšnih ljudi, ki jih lahko oznaimo kot etine egoiste, stremi izkljuno za zadovoljitev svojih lastnih želja ne glede na to, da s tem povzroajo škodo ostalim zaposlenim, podjetju ali družbi. Etini egoisti skrbijo za ohranitev prvega mesta, prezirajo obstojea etina naela, pomo in žrtvovanje za druge pa sta po njihovem nekaj škodljivega, sentimentalnega, iracionalnega in povsem nerazumnega. Že pri samem zaposlovanju morajo podjetja paziti, da ne zaposlujejo takšnih ljudi. Obenem pa morajo paziti, da ne kršijo lovekovih pravic, ko išejo možne neetine delavce znotraj podjetja.

2. Konkurenni pritiski na dobiek: podjetja se v želji po zašiti dobika in boljšem poslovanju od svojih konkurentov vekrat zateejo k neetinim aktivnostim. Gre za interes podjetja nasproti interesom drugih. Raziskave kažejo, da podjetja s slabšimi poslovnimi rezultati in nizkimi dobiki pogosteje kot dobro stojea podjetja ravnajo nezakonito. Vendar pa tudi v dobikonosnih podjetjih lahko zasledimo takšno materialistino miselnost in poslovanje v nasprotju z etinimi naeli. Primer neetinega obnašanja podjetij do svojih strank je dogovarjanje o cenah. Kupci za proizvode ali storitve plaujejo višje cene, kot e bi se le-te oblikovale prosto na konkurennem trgu. Za prepreevanje in odkrivanje podobnih dogovorov so nastali uradi za varstvo konkurence.

3. Poslovni cilji nasproti osebnim vrednotam: etini problemi nastanejo, ker so cilji in metode podjetja v nasprotju s preprianji nekaterih zaposlenih. Ti z javnim izražanjem nastale situacije ne želijo povzroati težav, marve želijo le spodbuditi podjetje, da bi

12

popravilo svoja dejanja ter tako izboljšalo delovne pogoje. Nastane etina dilema, ker podjetje zahteva od zaposlenih, da upoštevajo njihova pravila in ukaze, zaposleni pa menijo, da takšno ravnanje škoduje njim, sodelavcem in celotnemu podjetju. Gre za interes nadrejenega nasproti interesom podrejenega, ki ga spremlja avtoritativna miselnost. Osebna notranja etina usmerjenost drugae misleih zaposlenih je torej v razkoraku z interesi podjetja in zato so prisiljeni delovati neetino.

4. Nasprotja med razlinimi kulturami: etnini problem nastane pri poslovanju podjetja v okoljih, katerih etini standardi se razlikujejo od njihovih domaih. Pojavi se interes podjetja nasproti razlinim kulturnim obiajem in vrednotam – etnocentrina miselnost. Regije in države sveta se razlikujejo po temeljnih, med seboj prepletajoih se dejavnikih, ki oblikujejo etnine vrednote v doloenem kulturnem prostoru. Gre predvsem za vprašanje etinega relativizma: doloeno vedenje je v neki kulturi nekaj povsem moralnega, v drugi pa lahko nekaj povsem nesprejemljivega (odnos do žensk in njihovega izobraževanja ter zaposlovanja v islamskih državah se povsem loi od odnosa do žensk v evropskih državah). S takšnimi etinimi dilemami se sreujejo mednarodne organizacije, multinacionalna podjetja, izdelovalci politik in nartovalci strategij.

1.4. ETINO ODLOANJE

Odloanje je opredeljeno kot izbiranje med razlinimi alternativami, odloitev pa je posamezna izbira med ve možnostmi na temelju nekih doloenih kriterijev. Odloanje je vestopenjski proces, na posameznih stopnjah pa morajo biti odloitve takšne, da je konni rezultat etina in strokovna odloitev. Za takšno odloanje je smotrno opredeliti poseben model s sodili za strokovno in etino odloanje na vsaki izmed stopenj. Tavar loi med tremi vrstami poslovnih odloitev (Kova, 1996, str. 27-28):

Rutinske odloitve: so enostavne odloitve, ki se vekrat ponavljajo v podobnih, enostavnih okolišinah. Za rutinsko odloanje se postopno oblikujejo moralna pravila in naela ter vzorci etinih odloitev za posamezne okolišine, ki omogoajo managerjem uinkovitejše in hitrejše odloanje.

Analitine odloitve: to odloanje poteka po bolj ali manj zapletenem modelu ali metodi, ki upošteva številne kompleksne in zapletene okolišine, in zato ni mogoe poenostavljanje in doloevanje etinih sodil. Ker za presojanje analitinih odloitev ne moremo uporabljati enotnih modelov, je najbolje, da se pri odloanju upošteva splošna vodila.

Intuitivne odloitve: so odloitve, ki nastanejo v podzavesti odloevalcev na podlagi njihovih osebnih izkušenj, znailnosti, vrednot in znanja. Na prvi pogled se morda zazdi, da je takšno odloanje preprosto, vendar pa so le redki managerji zmožni takšnega intuitivnega odloanja, ki da kot rezultat moralno neoporeno in za podjetje ugodno rešitev.

Sam proces poslovnega etinega odloanja poteka v ve stopnjah. V knjigi Business ethics (Fritzsche, 1997, str. 100-106) so opredeljene štiri stopnje:

1. identificiranje poslovnega problema

13

2. opredelitev možnih alternativnih odloitev 3. vrednotenje posameznih alternativnih odloitev na podlagi doloenih kriterijev 4. dvostopenjski proces konnega odloanja

Pri sprejemanju etinih odloitev vpliva na managerja splet zunanjih in notranjih dejavnikov, ki jih Carroll deli na pet razlinih ravni (Schlegrlmilch, 1998, str. 19):

Raven posameznika: zadeva osebna etina preprianja managerja.

Raven podjetja: zadeva cilje, politiko in etino preprianje podjetja.

Raven gospodarskega združenja: se nanaša na smernice in etina pravila posameznih profesionalnih gospodarskih združenj.

Raven družbe: zadeva pravila, zakone, kulturo in tradicijo, ki determinira sprejemljivo vedenje in dejanja v neki družbi.

Mednarodna raven: je osredotoena na zakone, navade, obiaje in norme neke tuje države.

Gledano kratkorono, pomenijo za podjetje etine odloitve nižji dobiek, kot bi ga lahko doseglo, e ne bi upoštevalo pravil etinosti. Vzemimo za primer podjetje, ki odkrije, da eden izmed njegovih proizvodov lahko ogroža loveška življenja. e se podjetje odloi vzeti proizvod iz tržiša, se mora zavedati direktnih in indirektnih stroškov, ki so s tem povezani. Podjetje mora o potencialni nevarnosti proizvoda obvestiti svoje distributerje in tudi kupce, obenem pa mora raunati tudi na možen negativen odziv javnosti, ki lahko zelo škodi njenemu ugledu. Schlegrlmilch (1998, str. 20) navaja primer podjetja Ford, kjer so odkrili serijsko napako v modelu osebnega avtomobila Pinto, katera bi lahko povzroila eksplozijo bencinskega rezervoarja. O tem niso obvestili javnosti in kupcev avtomobila, ker so se zavedali, da bi z odpoklicem vseh modelov Pinta s tržiša imeli ve stroškov kot z morebitnimi tožbami svojcev ponesreenih ljudi. Ko pa so resnico odkrili mediji, je to povzroilo hudo krizo pri podjetju Ford, ki je bilo obtoženo nehumane in neetine odloitve.

Na etino dobro poslovno odloitev vpliva in jo oblikuje pet dejavnikov etinosti, ki jih povzemam po Tavarju (1994a, str. 360-361):

1. koristnost 2. pravinost 3. spoštovanje temeljnih lovekovih pravic 4. sprejemljivost s strani udeležencev podjetja 5. trajnost.

1.5. DOSEGANJE VEJE ETINOSTI V POSLOVNEM SVETU

Vsako podjetje bi se moralo zavedati kljunega pomena etinega poslovanja za njegov dolgoroen uspešen obstoj na konkurennem trgu. Vejo etinost pa lahko v podjetju dosegamo s pravo kombinacijo naslednjih osnovnih elementov (Jakli, 1997, str. 88-94):

14

cilji in vrednote managerjev – obnašanje vodilnih delavcev mono vpliva na vedenje ostalih zaposlenih v podjetju in tudi na širše okolje podjetja;

osebne lastnosti managerjev in ostalih zaposlenih – kako bodo zaposleni ravnali v doloenih poslovnih situacijah, je v veliki meri odvisno od njihovih osebnih preprianj in moralnih vrednot;

kultura podjetja – v veliki meri na etinost zaposlenih vpliva tudi kultura podjetja, to so cilji, vrednote, navade in tradicija podjetja, ki skupaj determinirajo sprejemljivo obnašanje ljudi v doloenem podjetju.

1.5.1. Kako lahko izboljšamo etinost v podjetju?

Vasih kljub željam vodilnih delavcev po etinem poslovanju podjetja zaposleni ravnajo nemoralno in s svojim obnašanjem vplivajo na neetino poslovanje podjetja kot celote. V številni literaturi lahko zasledimo razline možnosti za izboljšanje etinosti v podjetju. Podrobneje si bomo ogledali naslednje naine izboljšanja etinosti v poslovnem svetu: pogovori o poslovni etiki, etina pravila in kodeksi, etini odbori in komisije, etino urjenje oziroma šolanje zaposlenih, spodbujanje etinega vedenja managementa, vpeljava vroe linije v podjetje , etine kontrole in revizije ter spodbujanje nastanka pozitivne etine kulture v podjetju. Vsak od teh nainov ima svoje prednosti in pomanjkljivosti in niti eden ne rešuje etinih problemov v celoti.

Potrebno je ve govoriti o etiki

Kljub temu da so veinoma zaetki razpravljanja o etinem vedenju posameznikov in s tem celotnega podjetja zelo težki, je potrebno, da vodilni delavci predstavijo zaposlenim pomembnost njihovega poštenega, pravinega, skratka moralnega obnašanja za podjetje. Podjetje je namre sestavljeno iz posameznikov, ki s svojim (ne)etinim vedenjem vplivajo na (ne)etino poslovanje posameznega podjetja. Pri vsem tem je pomembno, da so te razprave pravilno zasnovane in vodene, da se ne sprevržejo v golo pridiganje zaposlenim ter da pobudniki etinega vedenja tudi sami ravnajo v skladu s pravili etinega obnašanja.

Etina pravila in kodeksi

Etini kodeksi opisujejo sestavo splošnih vrednot in pravil, ki naj bi jih spoštovali zaposleni v podjetju. So formalni dokumenti, ki jasno oznaujejo, kakšno vedenje in etino odloanje se priakuje od zaposlenih delavcev in kakšno vedenje je prepovedano. Kodeksi ilustrirajo pomembnost etinega vedenja za podjetje in se dotikajo tudi vprašanj v povezavi s prejemanjem in dajanjem poslovnih daril, konflikti razlinih interesov in z vplivi, ki jih lahko ima politika na poslovanje podjetja (Solomon, 1992, str.75). e so opisana pravila vedenja v kodeksu v nasprotju z osebnimi vrednotami zaposlenih, lahko pride do nezadovoljstva posameznikov, zato imajo najveji uinek tisti kodeksi, ki nastanejo ob sodelovanju podjetja z vsemi zaposlenimi, in tisti, ki predvidevajo kazni za kršitelje pravil ter nagrade za tiste, ki se teh pravil držijo. Nekatera podjetja zahtevajo od svojih zaposlenih, da podpišejo sprejeti kodeks in se tako obvežejo, da bodo spoštovali etina pravila v podjetju. Izredno pomembno

15

je, da podjetje seznani vse zaposlene s svojim etinim kodeksom in ne le managerje ali novo zaposlene, ker se tako smatra, da so le-ti obvezani spoštovati etina pravila, za vse ostale pa to ne velja. Ker imajo veja podjetja veinoma locirane svoje podružnice na ve lokacijah in sodelujejo z vejim številom kupcev in dobaviteljev, se pri njih pogosteje pojavi težnja po izoblikovanju enotnih pravil obnašanja za vse zaposlene oz. etinih kodeksih. Schlegelmilch (1998, str. 118) navaja podatke raziskave Fortune 1000, da je imelo kar 93% najvejih ameriških podjetij izoblikovane etine kodekse. V neki raziskavi, ki so jo izvedli med evropskimi podjetji, so prišli do podatka, da je imelo le 41% podjetij sprejete etine kodekse. Obstajajo tudi razlike znotraj evropskih držav: najmanj kodeksov imajo sprejeta podjetja v Franciji, sledijo jim angleška in nemška podjetja. Leta 1991 izvedena raziskava na Japonskem pa je pokazala, da ima 67% njihovih podjetij sprejete etine kodekse. Pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na izoblikovanje kodeksov podjetja, je pozitivno mnenje, ki ga ima javnost do takšnih podjetij.

Etini odbori in komisije

Etini odbori in komisije so ustanovljeni z namenom ugotavljanja potencialnih etinih problemov, števila in vrste tožb, ki bremenijo podjetje, razpravljanja o etinih dimenzijah politike podjetja, dajanja smernic v etinih dilemah, skrbeli pa naj bi tudi za izobraževanje in razvoj etinih pravil v podjetju. Služijo za zgodnje odkrivanje in opozarjanje na probleme, kot so slabo vodstvo podjetja, kvaliteta in varnost proizvodov oziroma storitev, diskriminacija, skrb za okolje, navajanje nepopolnih ali netonih poslovnih rezultatov ter pritožbe posameznikov o njihovih plaah in napredovanju. Etine komisije predstavljajo dobro osnovo za izboljšanje etine politike znotraj podjetja. V zadnjih letih se je njihova vloga še poveala. Skoraj tretjina vseh podjetij, ki jih je zajela raziskava Fortune 1000, je imela vzpostavljene etine odbore, število le-teh pa še naraša (Schlegelmilch, 1998, str. 126). Med lane komitejev in odborov za etiko bi morali vkljuiti vodilne managerje in lane nadzornega sveta, saj managerji odloajo, kako dosei zastavljene cilje in s svojim obnašanjem dajejo zgled ostalim zaposlenim v podjetju. Pomanjkljivost te rešitve je, da zanejo managerji zaradi drugih obveznosti zanemarjati pomen komiteja in da postane poslovna etika v kakem podjetju popolnoma odvisna od lanov odbora.

Etino urjenje in izobraževanje

S programi etinega urjenja naj bi pri managerjih in zaposlenih razvili zavest o poslovni etiki in poveali obutljivost za etine probleme na delovnem mestu. Programi lahko prouujejo mednarodne etine probleme in jih poskušajo aplicirati na razmere v podjetju. Programi etinega urjenja so uspešnejši, e v njih vkljuimo zunanje svetovalce ali managerje iz drugih podjetij, ki tako lahko svoje izkušnje prenašajo naprej in s tem dvigujejo etino zavest zaposlenih. Nashova raziskava iz leta 1986 kaže, da je 44% ameriških podjetij, ki so imela oblikovane etine kodekse, tudi izvajalo programe etinega urjenja, medtem ko je etino urjenje izvajalo le 19% podjetij, ki niso imela izoblikovanih etinih kodeksov. Med evropskimi podjetji pa zasledimo le 15% podjetij, ki izvajajo programe etinega urjenja (Schlegelmilch, 1998, str. 126). Etino urjenje lahko seznani zaetnike o pojmu, pomenu in vlogi poslovne etike in opozori na nujnost etinosti pri sprejemanju odloitev. Ostaja pa vprašanje, ali bodo managerji dejansko v praksi upoštevali etinost pri svojem delu in kakšne so možnosti za spremembo obnašanja odraslih oseb na podlagi etinega urjenja. Zato je

16

pomembno, da se zane izobraževanje o etiki že na zgodnjih stopnjah šolanja, saj so mlajši bolj dovzetni za nova znanja. V mnogih razvitih državah je etika obvezni predmet na srednjih šolah, ponekod tudi na univerzah. In prav na tej stopnji bi morali študente seznaniti s poklicno etiko, ki se dotika njihove stroke.

Whistle-blowing in vroe linije

Vasih sprejeti etini kodeksi ne preskrbijo dovolj smernic za etino obnašanje v podjetju ali za poroanje o kršitvah sprejetih etinih nael. Vroe linije naj bi zaposlenim in drugim vpletenim strankam omogoale anonimno poroanje o sumih neetinih ravnanj ali o dejansko odkritem nepravilnem vedenju. Vzporedna aktivnost vroim linijam je tako imenovan whistle-blowing. Gre za razkritje neetinega ravnanja posameznika ali celega podjetja odgovornim osebam ali celo oblastem s strani enega od zaposlenih. Whistle-blowing ima zelo omejeno možnost delovanja, saj pomeni veliko tveganje za posameznika, ki raziskuje ali odkrije nemoralno ravnanje. Etine vroe linije, kjer torej lahko zaposleni anonimno prijavljajo neetino poslovno vedenje ali se želijo le pogovoriti o doloenih etinih vprašanjih, so veinoma praksa le v ameriških podjetjih. Pickard (Schlegelmilch, 1998, str. 127) poroa, da imajo le v dveh britanskih podjetjih zaupne vroe linije za poroanje o neetinem obnašanju. Ta razlika med ameriškimi in ostalimi podjetji na svetu verjetno izvira iz monega tradicionalnega poudarjanja pomembnosti vsakega posameznika, ki obstaja le v Ameriki. Ena izmed posledic takšnega individualnega pristopa je tudi individualno reševanje nastalih etinih dilem. Posameznik - odloevalec mora sam sprejeti doloeno poslovno odloitev , na temelju svojih moralnih vrednot in preprianj, ki pa so lahko v skladu ali pa tudi ne z moralnimi vrednotami podjetja. e pride pri odloanju do neskladja med osebnimi vrednotami in cilji podjetja, to lahko pripelje do whistle-blowinga. Edino v Ameriki s posebnimi zakonsko sprejetimi doloili šitijo ljudi (whistle-blowers), ki prijavijo neetino ravnanje posameznika ali celotnega podjetja. Neprijavljanje odkritih nemoralnih dejanj je kaznovano. Takša praksa pa je popolnoma nesprejemljiva na Japonskem, kjer bi tistega, ki bi prijavil neetino ravnanje, oznaili kot izdajalca skupine.

Spodbujanje etinega vedenja managementa

Izredno pomembno je, da vodilni managerji z besedami in s svojimi dejanji pokažejo ostalim zaposlenim, da poslujejo etino. Etino delovanje managementa je osnovni pogoj, da tudi ostali delavci v podjetju sprejmejo moralno ravnanje kot edino pravilno in ravnajo v skladu z njim. Managerji morajo torej sprejemati odloitve po naelu imveje koristnosti za podjetje in s tem za vse zaposlene.

Etine kontrole in revizije

Gre za letne kontrole o etinosti poslovanja, ki išejo odklone od etinih nael in standardov nekega podjetja. Podjetja naredijo takšne revizije z namenom, da bi odkrila morebitne etine probleme. Veinoma poroila o etinih kontrolah naredijo na podlagi poroil iz sestankov ali poroil, ki jih napišejo managerji ali drugi zaposleni znotraj samega podjetja. Vendar pa Laczniak in Murphy predlagata, da naj bi enako kot finanne tudi etine revizije opravljali zunanji delavci, da bi tako zagotovili nepristranost in tonost poroil (Schlegelmilch, 1998,

17

str. 128). Naloga vodilnih delavcev pa je, da o ugotovitvah letnih poroilih in s tem tudi o veljavnih etinih naelih podjetja seznanjajo vse zaposlene. V podjetjih, kot so The Gap, The Body Shop in Levi Strauss, že nekaj let opravljajo etine revizije in s tem nadzorujejo delovne pogoje in etinost poslovanja svojih tovarn in trgovin doma in na tujem. Levi Strauss, na primer, naredi etino revizijo vsakega potencialnega novega dobavitelja ali kooperanta in redno nadzoruje tudi obstojee dobavitelje oziroma kooperante.

Kultura podjetja

Mescon, Albert, Khedouri v svojem delu Management (1988, str. 142) opredeljujejo kulturo podjetja kot relativno stalen in specifien sistem osnovnih oblik in vrednot, idej, navad, tradicij, preprianj, norm in obiajev, ki opredeljujejo obnašanje in mišljenje podjetja in usmerjajo vse aktivnosti posameznikov in skupin v podjetju. Kultura podjetja izraža specifien nain življenja podjetja in skupin znotraj njega. Je ena izmed osnovnih lastnosti podjetja, zato se njenega obstoja zavedajo vsi zaposleni in se ji morajo prilagoditi. Kultura podjetja ima ve pomembnih funkcij (Fritzsche, 1997, str. 94): omogoa obutek pripadnosti med lani podjetja; daje smernice za etino vedenje zaposlenih ter nudi stabilnost podjetju samemu. Kultura podjetja mono vpliva na etinost posameznikov. Z vnašanjem etinih vrednot v celovito podobo kulture podjetja se vgrajuje in doloa tudi etika kot željeno obnašanje in cilj, h kateremu težijo vsi zaposleni. Del kulture podjetja je tudi etina klima ali razpoloženje, ki se ga da v doloenem delovnem okolju hitro ugotoviti. Jasno opredeljuje, kaj je prav in kaj ne.

1.5.2. Vzroki za neetino vedenje v poklicu

Veinoma se ljudje zavedajo, katero vedenje je etino, pravilno in pravino oziroma neetino, nepravilno in nepravino. Vendar pa marsikdo ravna v nasprotju s pravili etinega obnašanja. V literaturi lahko zasledimo ve razlinih vzrokov za neetino ravnanje managementa. Po Stewartu (1996, str. 204-208) in Tavarju (1996, str. 11) lahko te vzroke strnemo v šest skupin:

1. Vzroki, ki izvirajo iz osebnosti: ravnanje vsakega posameznika je v prvi vrsti odvisno od njegovih osebnih vrednot, navad in preprianj. Ljudje, ki jim denar ne predstavlja najpomembnejšega cilja v življenju, so bolj dovzetni za etino vedenje in zaradi morebitnih materialnih koristi ne bi prekršili temeljnih moralnih nael. To pa bi težje trdili za ljudi, ki sledijo izkljuno finannim ciljem.

2. Vzroki, ki izvirajo iz konceptov etike: zaradi nepregledne množice razlinih konceptov etike, ki jih lahko zasledimo v strokovni literaturi, jih imajo mnogi managerji le za suhoparno teorijo, ki s prakso nima ni skupnega. Želijo pa si enostavnih sodil, ki bi jih lahko uporabljali pri vsakodnevnem reševanju nastalih problemov in bi jim prihranili veliko asa.

3. Vzroki, ki izvirajo iz kulture podjetja: e v podjetju nimajo sprejetih nekih splošnih nael etinega obnašanja in jasno opredeljenih sankcij, ki sledijo vsakomur, ki bi ravnal nepošteno, potem lahko hitro pride do razmer, ki še spodbujajo managerje k neetinim odloitvam (e sprejema sodelavec podkupnine in zato ni ustrezno kaznovan, zakaj jih

18

potem ne bi sprejemal tudi jaz). Nemoralno vedenje vodilnih delavcev pa negativno vpliva na vse udeležence v podjetju in tudi na poslovanje podjetja samega.

4. Vzroki, ki izvirajo iz koristi: govorimo lahko o koristih za podjetje kot celoto (vodstvo podjetja sprejema neetine odloitve zaradi grozeega steaja, premone konkurence, želje po doseganju vejega tržnega deleža...) ali pa o osebnih koristih za posameznika (prejemanje podkupnin, poneverbe raunov za povrnitev stroškov, lastne provizije...).

5. Vzroki, ki izvirajo iz družbene kulture: zaradi razlinih etinih meril in standardov v posameznih državah se lahko pri mednarodnem poslovanju pojavijo etini problemi. Doloeno ravnanje je v posamezni državi smatrano kot neetino, v drugih pa velja za nekaj iso obiajnega (podkupovanje).

6. Vzroki, ki izvirajo iz pomanjkanja asa: zaradi številnih raznolikih dnevnih obveznosti in pomanjkanja asa si managerji pogosto ne vzamejo asa za premislek o moralni sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti poslovne odloitve, ki jo želijo sprejeti, saj ne uvidijo cene, ki jo ima neetino ravnanje.

1.6. KORUPCIJA V MEDNARODNEM POSLOVANJU

Korupcija je eden izmed pojavov mednarodnih poslovanj, kateremu se je žal zelo težko izogniti. Kljub temu da povzroa ekonomsko, politino, socialno, moralno in duhovno škodo, pa korupcija ni splošno obsojena. Murray v svojem delu Ethics in Organizations (1997, str. 80-81) navaja, da je mnogo izgovorov v prid korupciji : korupcija je v nekaterih državah že tako razširjena, da ni smiselno nobeno pritoževanje ez njo, sprejeti jo moramo kot nekaj samoumevnega; zagovorniki korupcije se ne zavedajo ekonomskih in moralnih negativnih posledic, ki jih le-ta povzroa posameznikom in celotni svetovni družbi; zagovarjajo jo tisti, ki imajo od nje osebno korist; nekateri celo trdijo, da ima korupcija pozitivno ekonomsko vlogo, ker pospešuje trgovske procese in enakomerneje prerazporeja bogastvo. Korupcijo lahko zasledimo ne le v državah v razvoju, marve tudi v zahodnem svetu oziroma povsod tam, kjer je utiti pomanjkanje demokracije in slabo razvitost trgov. Korupcija je v nekaterih državah postala kar splošno sprejeti del lokalne kulture.

Vendar pa je nasprotovanje korupciji upravieno monejše. V vseh državah sveta lahko v zadnjih letih zasledimo številne protikorupcijske kampanje. Ne glede na obliko in podroje, na katerem se korupcija pojavlja, je znailno, da za podjetja predstavlja sredstvo za pridobivanje ugodnejšega ali celo monopolnega položaja. Korupcija naj bi prepreevala delovanje trga in dajala prednost tistim, ki ne spoštujejo pravnih predpisov. Pomeni veliko oviro v razvoju, saj povzroa pri tistih, ki so zadolženi za sprejemanje odloitev, da se odloajo za napane projekte. Korupcija predstavlja veliko nevarnost za vladavino prava, demokracijo, lovekove pravice in poštenje, ovira ekonomski razvoj in spravlja v nevarnost trdnost demokratinih inštitucij ter moralne temelje družbe (Turk, 1999, str. 52).

Skorajda v vseh državah je korupcija opredeljena kot kaznivo dejanje. Težave pa se pojavijo takrat, ko se želijo države medsebojno povezati pri zatiranju tega pojava, saj so precejšnje razlike v definiciji korupcije. Ponekod s pojmom korupcija razumejo le sprejemanje in dajanje podkupnin (podkupovalna korupcija), drugje pa razumejo s tem izrazom še vse druge oblike zlorab.

19

Ko govorimo o korupciji, moramo razlikovati med njenimi ravnmi. V literaturi zasledimo ve razlinih opredelitev teh ravni. Prvo opredelitev povzemam po Hrastelju, ki pravi, da kljub temu da je vsak primer korupcije atipien, lahko primere razvrstimo v dve veji skupini (Turk, 1999, str. 53):

1. Olajševalna plaila (angl. greasing the wheels): ali ''podmazanje koles'', katerih namen je, da hitreje stee legalna zadeva.

2. Korupcija (angl. graft): odloujoe vpliva na pridobitev posla. Za to obliko ne najdemo nobenega opraviila, zato zahteva z vidika pravnega uravnavanja posebno pozornost.

Naslednjo opredelitev zasledimo pri Murrayu (1997, str. 84-87), ki razlikuje med naslednjima dvema ravnema korupcije:

1. Majhna korupcija (angl. petty corruption): poznana in prisotna je skorajda v vseh državah. Kot primer majhne korupcije naj navedem lastnika na novo ustanovljenega majhnega podjetja v postkomunistini državi, ki mora med svoje ustanovitvene stroške prišteti še stroške raznih ''provizij'' drugim ljudem, ki so potrebni, da bo dobil željena dovoljenja, prikljuke ipd. v im krajšem možnem asu. Seveda stroškov teh provizij ni mogoe videti na njihovem ceniku, vendar se bo brez njih kaj malo dogodilo, razen venih zamud. Takšna vrsta korupcije pa ni ni manj škodljiva kot tako imenovana velika korupcija. V državah, kjer je razširjena majhna korupcija, imajo obiajno javni uslužbenci, nižji in srednji uradniki ter managerji zelo nizke plae in še te pogosto niso izplaane ve mesecev, tako da izredno težko preživljajo svoje družine.

2. Velika korupcija (angl. grand corruption): je zelo pogosta v mednarodnih programih pomoi drugim državam ter v oborožitveni industriji. Razlikovati je potrebno med poslovnimi darili ''zmerne in dopustne'' vrednosti ter med korupcijskimi predlogi, ki zahtevajo dodatnih 100.000,00$ ali pa 2% pogodbene vrednosti pri višjih zneskih za izpeljavo željenega posla. Ker so zneski, ki jih prinaša velika korupcija, tako zelo visoki, da jih ne more nadomestiti nobeno poveanje plae ali drugane denarne nagrade, jo je zelo težko izkoreniniti. Pobude in akcije za njeno prepreevanje morajo priti od razvitih, naprednih držav, mednarodnih finannih institucij ter agencij za pomo drugim, manj razvitim državam.

Predvsem pri poslovanju z državami tretjega sveta se pogosto sreamo s problemom korupcije. e podjetje ni pripravljeno sprejeti njihovih pravil igre pri podkupovanju vladnih teles, postane poslovanje v tej državi pogosto nemogoe. Nekatera podjetja želijo poslovati povsem zakonito in etino ter tudi preživijo, kar je dale najboljše. Druga pa se zavedajo, da brez podkupovanj ne bodo prišla dale, vendar pa si sama ne želijo mazati rok s temi posli, zato najamejo druge, ki za njih opravijo umazano delo. Nekatera britanska podjetja, na primer plaujejo 10% provizijo od vse njihove prodaje v Indiji, indijskemu agentu, ki nato poskrbi, da naroila in posli teejo nemoteno. Ta podjetja se zgledujejo po pregovoru ''When in Rome, do as Romans do...'' (''Ko si v Rimu, delaj kot Rimljani...'').

Griffiths in Lucas (1996, str. 178) nadalje navajata podobne primere organiziranega kriminala. V vzhodni Evropi, še posebno v Rusiji, se pogosto zahteva plailo v zameno za osebno varnost. Zato bi bilo izredno neodgovorno od podjetij, e bi takšne grožnje preprosto ignorirala in s tem izpostavljala zaposlene možnosti ugrabitve ali celo umora. Po drugi strani

20

pa plaevanje izsiljevalcem še povea njihovo mo. Nekatera podjetja preprosto noejo poslovati v državah, kjer deluje mafija, in ne spoštujejo zakonov ter ne šitijo podjetij in njihovih zaposlenih. Veja podjetja, ki ne želijo zaobiti doloenega trga ali si tega preprosto ne morejo privošiti, pa poskrbijo za svoje zaposlene v teh državah tako, da jim nudijo posebno zašito, jih naseljujejo v varovanih soseskah ter jih vozijo v blindiranih vozilih. Gre za izredno drag, vendar dober nain poslovanja ne le zato, ker nudi uinkovito zašito zaposlenim, marve ker pokaže mafiji njihove meje.

1.7. ETINI ODNOS DO PODKUPOVANJA

Fritzsche (1997, str. 10) opredeljuje podkupovanje kot ponujanje, dajanje, prejemanje ali zahtevanje neesa vrednega z namenom vplivanja na dosego željenega cilja, ki ga mora uslužbenec sicer sprožiti na podlagi njegove javne ali zakonite dolžnosti. Kot podkupnino lahko smatramo direktno plailo v denarju ali v naturi. Podkupovanje sproži konflikt med interesi posameznika, ki prejme podkupnino, in interesi njegovega podjetja. Najvekrat se podkupovanje uporablja pri vstopanju na nov trg ali pri želji po spreminjanju oziroma izogibanju javni politiki.

Medtem ko denarna plaila zelo lahko izsledimo in opredelimo kot podkupovanje, pa je to težje pri podkupninah v obliki raznih daril. Darilo lahko damo v znak pozornosti ob raznih priložnostih, lahko pa tudi z namenom vplivanja na prihodnje poslovne odloitve. Darilo, dano z namenom vplivanja na neko vedenje, se smatra kot podkupovanje. e darilo dejansko vpliva na vedenje ne glede na to, ali je dano s tem namenom ali ne, uinkuje kot podkupovanje. e pa darilo ne vpliva na prihodnje vedenje, se ne smatra kot podkupovanje.

Podkupovanje ni le predmet, ki mono zadeva poslovneže, kateri stremijo za etinim poslovanjem; moderna poslovna zgodovina je polna nacionalnih in mednarodnih korupcijskih škandalov, ki skrbijo, da na ta problem preprosto ne pozabimo. V nadaljevanju povzemam nekaj primerov podkupovanj, ki jih navaja Schlegelmilch (1998, str. 283-293).

V 70. letih je svet pretresla podkupovalska afera v Ameriki. Medtem ko so preiskovalci afere Watergate preiskovali korupcijska plaila velikih korporacij domaim politikom, so odkrili tudi veliko nezakonitih plail, ki so bila izplaana v tujino neposredno tujim vladnim uslužbencem ali pa posredno preko tujih prodajnih agentov. Takrat se je mono zamajal ameriški poslovni svet.

Današnje razmere v Hong Kongu so povsem drugane od tistih v 60. in 70. letih, ko je obstajala resna nevarnost, da bo družba postala prepletena s korupcijo. Danes vemo, da je bila v zadnjih desetletjih tudi Italija ena izmed držav, kjer je bilo podkupovanje mono razvejano. Prvi veji škandal je izbruhnil 1992 leta v Milanu, ko so odkrili, da se je korupcija dotaknila skoraj veine sektorjev italijanske družbe, vkljuno najpomembnejših politinih teles in podjetij.

S prouevanjem neetinega poslovnega vedenja v postkomunistini Rusiji, v obdobju tranzicije, so ugotovili, da je ta družba izredno skorumpirana. Na cestah je vzela vse vajeti v svoje roke mafija, ki se preživlja z izsiljevanjem podjetnikov in lastnikov ulinih kioskov. Eden izmed vodilnih mladih ukrajinskih podjetnikov je ugotovil, da so njegovi najvišji obratovalni stroški plaevanje podkupnin lokalnim uradnikom za vladne licence in

21

notranjemu ministrstvu, ki mu varuje njegove uline kioske pred lokalnimi mafijskimi tolpami.

De George loi med tremi osnovnimi etinimi problemi, ki jih povzroa komercialno podkupovanje (Schlegelmilch, 1998, str. 285-286):

1. Slabo je za poslovanje podjetij: argumenti proti podkupovanju zaradi negativnih uinkov za posel izhajajo iz dejstva, da se s podkupovanjem na nepošten nain išejo in pridobivajo prednosti pred drugimi poslovnimi strankami v poslu, katere verjamejo, da je poslovni uspeh odvisen le od poštene konkurence na trgu. Podkupovanje je torej nain pridobivanja prednostnega položaja. Posledica podkupovanja je popolnoma porušen sistem poslovnega odloanja, saj se managerji ne odloajo za doloen poslovni projekt na podlagi izdelanih projekcij uspešnosti projekta, marve jim je kriterij za sprejetje doloenega posla višina ''njihove denarne nagrade'' – podkupnina.

2. Slabo je za vse udeležence: ne samo da tisti, ki sprejemajo podkupnine, goljufajo podjetje, v katerem so zaposleni, in kršijo njihova pravila ter zakone, ampak ogrožajo tudi ugled podjetja in njegove zaposlene zaradi morebitnih prihodnjih izsiljevanj.

3. Slabo je za celotno družbo, kjer se podkupovanje pojavlja: saj denar, namenjen podkupovanju, in vse pripadajoe aktivnosti niso obdavene – izpad davkov. Zaradi tega je podkupovanje še posebej škodljivo za revne v katerikoli družbi, saj si ne morejo privošiti dodatnih stroškov, da bi obšli doloene zakone ali pospešili željena dejanja. Kljub temu da je podkupovanje škodljivo za katerokoli državo, pa so njeni uinki še toliko bolj negativni v manj razvitih državah.

2. ETIKA IN KORUPCIJA V SLOVENIJI

Slovenija je še vedno na prehodu iz socialistinega v tržno gospodarstvo. Ta prehod poteka s pomojo privatizacije oziroma lastninjenja po modelu razdeljevanja premoženja: družbena lastnina prehaja v zasebno. Vendar pa je ta prehod nepošten, nepravien in nehuman. V Sloveniji je iz dneva v dan tudi ve poslovnih goljufij, sleparij s posojili, pranja denarja, dvomljivih steajev podjetij, korupcije itd., kar zbuja dvome o slovenski poslovni etiki. V zadnjem asu so Slovenijo pretresle številne podkupovalske afere in zato je javnost prepriana, da spadamo med bolj skorumpirane države. Korupcijo pa bi lahko omilili s strožjo zakonodajo in hitrejšim delom sodiš. Za delo managerjev in podjetnikov pa je izredno pomembno, da poznajo dvanajst nael slovenskega managerskega kodeksa, ki jih vodijo pri njihovem etinem poslovaju.

2.1. ETINOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Zaradi prehoda iz državno nadzorovanega centraliziranega gospodarstva v tržno gospodarstvo so pri nas nastale razmere, ki so ve kot ugodne za razvoj neetinega gospodarskega dejanja. Nedemokratine metode poslovanja lahko v tranzicijskem metežu usodno ogrozijo ne le slaba podjetja, marve tudi tista, ki sicer veljajo za solidna podjetja. Vsekakor je potrebno nekaj

22

ukreniti, da bi se državljani, managerji, podjetniki in nosilci oblasti bolj zavedali, da je za ekonomsko uinkovitost gospodarstva potrebna poštenost. Ob obisku Slovenije leta 1994 je Marko Rus, finanni revizor v svetovalni hiši Price Waterhouse, (Jelovac, 1994, str. 52-53) v zvezi s tem svetoval naslednje: razlika med Slovenijo in razvitimi zahodnimi državami je v priložnostih za neetino poslovanje, ki jih imajo poslovneži ve v državah v tranziciji, zato je najpomembnejše oblikovanje institucionalnega okolja in zakonodajno-upravnega sistema. Med najpomembnejšimi nalogami v tem okviru je graditev sodobnega sodnega sistema, s strokovno usposobljenimi in specializiranimi sodniki za gospodarske prestopke, izobraževanje odvetnikov na tem podroju ter uvedba davne policije. Vsako podjetje in direktor morata premisliti, ali je v njihovem podjetju mogoe uporabiti splošna etina naela. Najpomembnejša naloga javnih medijev je predstavljanje poštenih in moralnih vodilnih oseb, ki so se odrekli donosnemu poslu, ob katerem bi lahko tudi sami dobro zaslužili, e je bil le-ta nepošten. Najmonejša moralna obsodba za nemoralno gospodarsko ravnanje je objava o nepoštenem ravnanju, izguba službe, poudarjanje javnega ugleda poslovnežev in izobenje takšnih poslovnežev iz družbenega okolja.

Pleskovi (1994, str. 49) poudarja, da izkušnje gospodarstev dokazujejo, da tržna ekonomija ne more uinkovito delovati brez visoko razvitega in uveljavljenega pravnega sistema. Drugae se razširja korupcija skupaj s številnimi škodljivimi moralnimi, etinimi, politinimi in ekonomskimi posledicami. Prehodne reforme bi morale potekati hitro, kolikor je le mogoe, saj na ta nain ostane malo asa in priložnosti za dejavnosti, ki omogoajo neupravieno velike zaslužke in korupcijo. Vendar pa sama hitrost reform še ne zagotavlja, da se bo gospodarsko okolje res spremenilo. Lastninjenje brez nadzornih mehanizmov, ki bi šitili zasebno lastnino in delovanje trga, ne da nove kvalitete upravljanja podjetij.

V Sloveniji se trenutno pojavlja tudi problem malega podjetništva. Mala podjetja so bolj izpostavljena neetinim delovanjem zaradi ve razlogov (Korent, 1998, str. 16): niso tako izpostavljena javnosti kot velika, primanjkuje jim notranje kontrole nad delovanjem vodilnih, lastniki si hitro ustvarijo avtoriteto, ki pa jo zaradi nepremišljenih dejanj hitro lahko izgubijo, direktorji skrbijo tako za ravnovesje kot kontrolo, tako da je potencial za neetina dejanja še veji, primanjkuje jim zanesljivih virov, mala podjetja so manj znana kot velika, kar jim povzroa ve problemov pri vstopanju na nov trg. V moni konkurenci jim je zato težko ubrati pošteno pot in prav ta negotovost pripelje do izsiljevanj s podkupovanjem kupcev in uradnikov v javnih ustanovah.

Kljuni problem preobrazbe slovenskega podjetništva je opredelitev temeljnih ciljev oziroma poslanstva podjetij. Izrazita je interesna neskladnost lastnikov, managementa, strokovnjakov in drugih zaposlenih v podjetju.

Na (ne)etino situacijo v Sloveniji vplivajo tudi vlada in njeni poslanci. Zaradi majhnosti slovenskega prostora se ljudje med seboj poznajo, ve se, kdo je kdo in igav sorodnik je. Tako da se tvori ''elitna skupina'' ljudi, ki pa ne temelji na kvaliteti opravljenega dela, marve na imenu. Odnosi med podjetji so prežeti s politinim nabojem, kjer ne gre za delovanje v interesu podjetij in družbe kot celote, marve za medsebojno zašito in ravnanje v skladu z lastnimi interesi in interesi politinih strank.

Zaradi mnogih afer, ki so prišle v javnost zadnja leta, je mono upadlo zaupanje v slovensko vlado in gospodarstvo. Med Slovenci vlada preprianje, da niso spoštovane lovekove pravice in da je nezadovoljiv demokratien razvoj. Nekaj teh privatizacijskih afer navajam po Barbari

nema postavljenih komentara
ovo je samo pregled
3 prikazano na 43 str.
preuzmi dokument