Atmosfera (ozračje)
Atmosfera je plinska ovojnica nebesnih teles, oziroma zračna ovojnica, ki obdaja Zemljo. Atmosfera
Zemlje je razdeljena na različne plasti:
i) troposfera – v njej nastajajo vremenski pojavi (oblaki, padavine)
ii) stratosfera – tu ozon vpija ultravijolični del sončnega sevanja
iii) mezosfera – temperatura pade na -100 °C
iv) termosfera – plinske molekule so že delno ionizirane
v) ekosfera – nad 800 km višine, prehod v prosto vesolje
Prva plast troposfera sega do višine 8-16 km. Temperatura v tej plasti se znižuje v povprečju za 6.5°C
na 1 km višine. Stratosfera sega do višine 50km. Tam se temperatura zraka sprva le malo spreminja
(izotermna plast), nato narašča. V višini 50 km se izoblikuje temperaturni maksimum okoli 0°C.
V višinah 50-80 km je mezosfera. V tej plasti temperatura pada. V
termosferi (v višinah 80-800 km) temperatura spet narašča. Ker so plinske molekule v tej
plasti že delno ionizirane, jo imenujemo tudi ionosfera. Eksosfera je plast nad 800 km
višine. Imenujemo jo tudi disipacijska sfera.
Polovica zraka v atmosferi je pod višino 5.5 km, kar 99 % ga je pod višino 30 km. V mezosferi in
termosferi je torej komaj 1 % celotne atmosferske mase.
POGLAVITNI SESTAVNI DELI ZEMLJINE ATMOSFER DO VIŠINE 25 KM SO:
dušik (N2)…….. 78,08 %
kisik (O2) ……….20,95%
argon (Ar) ……….0,93 %
skupaj …………..99,96 %
Poleg tega vsebuje še atmosferske pline, kot
sta Co2 in vodna para. Njun delež lahko
časovno precej niha. Delež CO2 zaradi gorenja
fosilnih goriv v zadnjih desetletjih stalno
narašča in je možen vzrok za spremembo
podnebja. Vodna para je še posebej
pomembna za vreme. V spodnjih plasteh
atmosfere je vodna para 4%. Atmosfera
ima pomembno vlogo tudi pri izravnavah
temperaturnih razlik med ekvatorjem in
polarnima območjema. Zato je v stalnem
gibanju.